
Zaposleni še vedno perejo delovne obleke doma. Ampak kaj to pomeni v praksi?
V številnih podjetjih je domače pranje še vedno ustaljena praksa: zaposleni po koncu izmene vzame delovno obleko domov in jo opere sam. Na prvi pogled se zdi preprosto. A ko pogledamo pobliže, se odpre kar nekaj vprašanj.
Kdo je odgovoren za higieno delovne obleke?
In kaj vse je odvisno od tega, kako, kje in pod kakšnimi pogoji se z njo ravna?
Različni ljudje, različni načini pranja
Ljudje se poslužujemo različnih programov pranja. Nekdo pri 30 stopinjah, nekdo pri 40, nekdo občasno pri 90. Eni uporabljajo univerzalni detergent, drugi dodajajo mehčalec, tretji izbirajo varčne programe, ki perejo manj časa.
To pomeni, da postopek pranja ni standardiziran. Nihče ne spremlja, pri kakšni temperaturi se obleka pere, kako dolgo traja cikel, koliko pralnega sredstva je uporabljenega in ali je bila obleka na koncu res temeljito očiščena.
V panogah, kjer je higiena med najvišjimi prioritetami, denimo v prehrambni industriji, farmaciji ali zdravstvu, je to podrobnost, ki jo je težko spregledati. Neustrezno oprana delovna obleka lahko poveča tveganje za kontaminacijo in ogrozi varnost proizvodnega procesa. Kadar so standardi visoki, je težko zagotavljati dosledno raven higiene, če je pranje prepuščeno posamezniku in njegovim navadam
Kaj se z obleko dogaja po koncu izmene?
Ko zaposleni ob koncu dneva zapusti proizvodnjo, delovna obleka pogosto zapusti nadzorovano okolje skupaj z njim. Odpelje se domov. Morda se nekdo na poti ustavi v trgovini. Morda na kavi ali v baru. Obleka, ki je namenjena točno določenemu delovnemu okolju, se znajde v povsem drugačnih okoliščinah.
Pri tem ne gre le za vprašanje higiene, temveč tudi za podobo podjetja. Delovna obleka običajno nosi logotip. Predstavlja podjetje, njegove vrednote in standarde. Ko je izpostavljena okoljem, ki niso povezana z delom, podjetje nima nadzora nad tem, v kakšnem kontekstu je njegova blagovna znamka vidna.
Če obleka ni del organiziranega procesa zbiranja in pranja, podjetje nima pregleda nad tem, kje se nahaja in čemu je izpostavljena med posameznimi izmenami. Nima zagotovila, da se uporablja izključno v delovnem okolju in v skladu z internimi pravili.
V določenih panogah je sledljivost res pomembna. Ne zgolj zaradi standardov in zahtev certifikatov, temveč tudi zaradi grajenja zaupanja – do strank, partnerjev in zaposlenih.

Kaj pa zaposleni in njihove družine?
Delovna obleka pogosto pride v stik z olji, kovinskimi delci, prahom, kemikalijami ali drugimi potencialno nevarnimi snovmi.
Ko takšno obleko operemo v domačem pralnem stroju (najpogosteje v istem, kjer peremo otroška oblačila ali posteljnino in vse ostale obleke) se odpre še ena polemika. Ostanki snovi lahko ostanejo v bobnu stroja ali se prenesejo na druga oblačila.
Zaposleni tako poleg svojega dela prevzame še odgovornost za pravilno ravnanje z morebitno kontaminiranimi tekstili. Pogosto brez jasnih navodil in brez ustrezne opreme.
Neenotna podoba in hitrejša obraba
Različne pralne navade vplivajo tudi na videz oblek. Če ena oseba pere pri nizkih temperaturah, druga pri visokih, če nekdo suši v sušilnem stroju, drugi na soncu, se tkanina obrablja različno hitro.
Barve zbledijo neenakomerno. Tkanina se ponekod skrči, drugje stanjša. Logotipi in odsevni trakovi se lahko poškodujejo.
Sčasoma podjetje izgubi enotno in urejeno podobo, ki jo želi predstavljati strankam, partnerjem in nadzornim organom. Delovna obleka pa ni le zaščita, ampak je tudi del identitete podjetja.
Skriti strošek: čas zaposlenih
Pranje delovne obleke zahteva tudi svoj čas. V sodobnem svetu, pa je čas postal vrednota.
Zaposleni mora obleko odnesti domov, jo oprati, posušiti, zložiti in prinesti nazaj. Če je obleka močno umazana, je morda potreben dodaten cikel pranja. Vse to se dogaja zunaj delovnega časa.
Koliko časa zaposleni namenijo skrbi za delovno obleko?
In ali je to res njihova odgovornost?

Ko obleka postane del sistema
Vse več podjetij zato razmišlja drugače. Delovna obleka ni več kos tekstila, ki ga zaposleni odnese domov. Postane del organiziranega sistema – z nadzorovanim zbiranjem, profesionalnim pranjem, vzdrževanjem, popravilom in pravočasno zamenjavo.
Pri najemu delovnih oblek je proces jasen in nadzorovan. Pranje poteka po določenih standardih in pri ustreznih temperaturah, spremlja se obraba oblek. Po potrebi se popravijo. Vsak zaposleni pa prejme ustrezno, čisto in pregledano obleko.
Podjetje tako ohranja nadzor nad higieno, varnostjo, podobo in življenjsko dobo oblek. Zaposleni pa se lahko osredotoči na svoje delo, brez dodatnega bremena.
Vprašanje, ki si ga velja zastaviti
Ko pranje delovnih oblek prepustimo zaposlenim, prepustimo tudi del odgovornosti za higieno, varnost in ugled podjetja. Morda je ta vidik za nekoga nepomemben, kdo drug pa se bo morda vprašal ali je dolgoročno to res najboljša rešitev?



